Tri raziskovalna področja, ena biološka povezava
Višnja je eno redkih sadežev, ki so ga v poskusih na ljudeh preučevali na treh področjih, ki so biološko bolj povezana, kot se sprva zdi: regeneracija mišic po intenzivnem naporu, kakovost spanja in kognitivna zmogljivost v starosti.
Skupni imenovalec leži v procesih, ki so ključni za okrevanje in dolgoročno delovanje celic. Po fizičnem naporu se oksidativni stres in vnetni markerji povečajo, medtem ko se mišična moč začasno zmanjša. Spanje je tesno povezano s hormonsko regulacijo, imunsko aktivnostjo in okrevanjem nevronov. Kognitivna zmogljivost v starosti je med drugim odvisna tudi od delovanja žil, zaščite celic in dobro reguliranih vnetnih procesov.
Prav na tem vmesniku postanejo zanimive značilne sestavine višnje: antocianini in drugi polifenoli. Sadju dajejo intenzivno rdečo barvo in se že leta preučujejo zaradi njihovih antioksidativnih in protivnetnih lastnosti.
To povezavo je mogoče najbolje razumeti v športnih raziskavah, saj nam omogoča merjenje, koliko stresa telo doživlja in kako hitro se po tem vrne k svoji zmogljivosti delovanja.
Višnja in regeneracija mišic
Skoraj nobeno področje, povezano z višenjami, ni bilo tako intenzivno preučeno kot okrevanje po fizični obremenitvi.
V eni od znanih študij na ljudeh so preučevali 20 rekreativnih športnikov, ki so pred, med in po maratonu prejeli bodisi sok češenj bodisi placebo. Uživanje se je začelo pet dni pred tekmo, nadaljevalo na dan maratona in končalo 48 ur kasneje. Nato so preučevali označevalce poškodb mišic, vnetij, oksidativnega stresa in okrevanja mišične moči.[1]
Skupina, ki je jemala češnje, je pokazala hitrejše okrevanje izometrične mišične moči. Hkrati so bili nekateri vnetni markerji, vključno z interlevkinom-6 in C-reaktivnim proteinom, nižji v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo.[1]
Zanimiv tukaj ni le rezultat, temveč tudi čas zaužitja. Višnjo so uporabili nekaj dni pred naporom. V športni prehrani se ta koncept včasih opisuje kot "predregeneracija": ciljno usmerjena priprava telesa na intenziven napor, da je lahko kasnejša regeneracija učinkovitejša.
Sistematični pregled z metaanalizo je ocenil 14 študij o uživanju izdelkov iz kislih češenj v povezavi z intenzivno telesno vadbo. Med preučenimi učinki so bili mišična moč, bolečina v mišicah, skakalna zmogljivost, kreatin kinaza, C-reaktivni protein, interlevkin-6 in TNF-alfa.[2]
Avtorji so zaključili, da lahko izdelki iz višenj podpirajo nekatere vidike okrevanja po naporni vadbi, zlasti obnovo mišične moči.[2]
Športne raziskave o višenjah ne pripovedujejo zgodbe o kratkoročnem izboljšanju zmogljivosti. Še bolj zanimivo je obdobje, ki sledi: kako telo uravnava vnetne odzive, uravnava oksidativni stres in postopoma povrne svojo zmogljivost.
Višnje kot naravni vir melatonina
Dejstvo, da so bile višnje preučene tudi v raziskavah spanja, ni tako presenetljivo, kot se sprva zdi. Spanje je eno najpomembnejših obdobij, v katerem potekajo prav tovrstni procesi okrevanja in regulacije.
Višnje so med redkimi živili, v katerih je bil melatonin naravno prisoten.Ta hormon, ki ga proizvaja telo samo, igra osrednjo vlogo pri uravnavanju našega cikla spanja in budnosti.
V dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji je 20 zdravih odraslih sedem dni jemalo bodisi koncentrat kisle češnje bodisi placebo. Presnovek melatonina 6-sulfatoksimelatonin v urinu se je pri uživanju koncentrata kisle češnje znatno povečal. Hkrati se je izboljšal skupni čas spanja in učinkovitost spanja.[3]
Povezava je postala še bolj očitna v manjši pilotni študiji s starejšimi odraslimi, ki so trpeli za nespečnostjo. Udeleženci so dva tedna dvakrat na dan prejemali bodisi sok iz kislih češenj bodisi placebo. V skupini, ki je jemala sok iz kislih češenj, se je čas spanja v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo, podaljšal za 84 minut.[4]
Posebej zanimivo je, da avtorji niso obravnavali le naravne vsebnosti melatonina v višenjah, temveč so raziskovali tudi morebiten vpliv na presnovo triptofana. Določeni polifenoli, vključno s procianidinom B-2, bi tako lahko prispevali k zagotavljanju, da ostane več triptofana na voljo za tvorbo serotonina in melatonina.[4]
To pomeni, da vloga višenj pri spanju ni omejena zgolj na melatonin. Bolj zanimiva je interakcija med melatoninom, polifenoli, presnovo triptofana in biološkimi procesi, ki podpirajo nočno okrevanje.
Višnja in kognitivne sposobnosti v starosti
Drugo področje raziskav se osredotoča na kognitivne sposobnosti starejših ljudi.
V kliničnem preskušanju je 37 zdravih odraslih, starih med 65 in 80 let, dvanajst tednov prejemalo bodisi sok iz kislih češenj bodisi placebo. Udeleženci na začetku študije niso imeli kognitivnih okvar. Med preučenimi parametri so bili subjektivni spomin, pozornost, reakcijski čas in različni objektivni kognitivni testi.[5]
Po dvanajstih tednih je skupina, ki je jedla češnje, pokazala izboljšave na več področjih. Med drugim so poročali o boljših rezultatih pri vizualni pozornosti, hitrosti reakcije in spominu.[5]
Možgani so še posebej občutljivi na oksidativni stres in spremembe v pretoku krvi. Polifenoli se preučujejo prav v tem kontekstu, ker ne le da imajo antioksidativne lastnosti, temveč lahko vplivajo tudi na biološke signalne poti, ki so pomembne za krvne žile, uravnavanje vnetij in delovanje nevronov.
Višnja se tako vklaplja v širšo sliko: rastlinske spojine se ne obravnavajo več zgolj kot antioksidanti. Vse bolj se zanimanje osredotoča na to, kako vplivajo na regulacijske sisteme telesa.
Skupni biološki imenovalec
Študije o višnjah se sprva zdijo zelo različne: maratonci, zdravi odrasli v laboratoriju za spanje in starejši ljudje v kognitivnih testih.
Vendar pa skupni imenovalec leži v biološkem ozadju.
Vsa tri področja vključujejo sisteme, ki so občutljivi na oksidativni stres, vnetne odzive in spremembe v delovanju žil. Mišično tkivo je treba po naporu obnoviti. Spanje je tesno povezano s hormonsko regulacijo, imunsko aktivnostjo in okrevanjem nevronov. Kognitivna zmogljivost v starosti je odvisna od stabilnega pretoka krvi, zaščite celic in dobro reguliranih vnetnih procesov.
Prav zato je višnja znanstveno bolj zanimiva, kot bi nakazovala njena vsakdanja poznavanje.
Ne gre za izolirano aktivno sestavino, temveč za naravni rastlinski kompleks, ki ga sestavljajo antocianini, polifenoli, melatonin in druge sestavine, specifične za sadje. Ta kombinacija pojasnjuje, zakaj se pojavlja na tako različnih področjih raziskav.
Viri
[1] Howatson G, McHugh MP, Hill JA, Brouner J, Jewell AP, van Someren KA, Shave RE, Howatson SA. Vpliv soka kisle češnje na indekse okrevanja po maratonskem teku. Skandinavski medicinski časopis & Znanost v športu. 2010;20(6):843–852.
[2] Vitale KC, Hueglin S, Broad E. Dodatek kisle češnje in okrevanje po naporni vadbi: sistematični pregled in metaanaliza. Mednarodna revija za športno prehrano in metabolizem med vadbo. 2021;31(2):154–167.
[3] Howatson G, Bell PG, Tallent J, Middleton B, McHugh MP, Ellis J. Vpliv soka kisle češnje (Prunus cerasus) na raven melatonina in izboljšano kakovost spanja. Evropska revija za prehrano. 2012;51(8):909–916.
[4] Losso JN, Finley JW, Karki N, Liu AG, Prudente A, Tipton R, Yu Y, Greenway FL. Pilotna študija soka kisle češnje za zdravljenje nespečnosti in preiskava mehanizmov. Ameriški časopis za terapevtiko. 2018;25(2):e194–e201.
[5] Chai SC, Jerusik J, Davis K, Wright RS, Zhang Z. Vpliv Montmorencyjevega soka iz češenj na kognitivne sposobnosti pri starejših odraslih: randomizirana kontrolirana študija. Hrana & Funkcija. 2019;10(7):4423–4431.